“Kolo sreče se vrti!”
Enkrat si zgoraj drugič spodaj!
Slika kolesa sreče simbolizira usodo, nepričakovane dogodke in tudi napredek. Ta prizor nas opominja, da se v ciklih človeku dogaja dobro in slabo. Lahko se počutiš kot, da si na vrhu sveta a v naslednjem trenutku boš globoko na dnu.
Spremembe so edina stalnica in ljudje bi zagotovo lažje živeli, če bi se hitreje prilagajali na spremembe. Občutek lažne varnosti nas zadržuje v coni udobja in zna se zgoditi, da se kaj hitro znajdemo na mrtvi točki .
Neodločni in omahljivi začnemo nazadovati. Zadržujemo svoja resnična čustva, občutke potlačimo in postanemo nesproščeni in obremenenjeni. Začnemo dvomiti v sebe in primanjkuje nam vere v lastno moč.
Večno človeško pehanje za srečo in napredkom. Dokler napreduješ se počutiš božansko a v trenutku, ko tvoji načrti propadajo kriviš koga?
Usodo , sebe, druge?
Kolo sreče nas opominja, da nič ni večno!
Juliet Sharman Burke pravi :
“Boginja, ki poganja kolo je slepa in predstavlja elemente priložnosti kot se sreča v življenju pojavlja in izginja. Moški na vrhu vlada, moški, ki se spušča je vladal; moški na dnu kolesa je brez moči; moški , ki se vzpenja bo nekega dne zavadal. Kolo sreče jasno odraža ponavljajoče vrhunce in spuste v življenju ter predlaga, da ni nihče izvzet iz hitrih sprememb sreče, v dobrem in slabem. ”
Imaš občutek, da si odletela nad prepad? Ne skrbi nekega dne boš spet zgoraj! Nič ni večno!
Oh Fortuna je pritožba nad neizogibno močjo usode
16. Septembra 2019 sem si prvič v življenju v živo ogledala to izjemno delo v izvedbi :
ZBOR IN SIMFONIČNA ORKESTRA GLASBENE ŠOLE VARAŽDIN IN
KONSERVATORIJA ZA GLASBO IN BALET MARIBOR, ZBOR CHORUS ANGELICUS
SOLISTI: IVANA LAZAR (sopran), ARMANDO PUKLAVEC (bariton), DANILO KOSTEVŠEK (tenor)
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR l dirigent: SLAVKO MAGDIĆ
Za ogled na YOU TUBE klikni TUKAJ
V programu je mag. Anja Ivec povzela:
»S Carmino Burano se začenjajo moja dela …«
S temi besedami je Carl Orff (1895-1982) pospremil praizvedbo svoje kantate v Frankfurtu, 6. junija 1937.
Po izvrstnem uspehu Carmine Burane je skladatelj na mah zaslovel, umaknil skorajda vsa svoja zgodnejša dela in celo pisal
založniku:
»Vse, kar sem doslej napisal in ste vi, žal, natisnili, lahko vržete med star papir.«
Orff je s skladateljskim delom pričel že v najstniških letih, čeravno je izrazito osebni glasbeni izraz našel sorazmeroma pozno, šele s kantato Carmino Burano.
Zgodnji skladateljski navdih je črpal iz del romantičnih skladateljev, nato
je v njegovem ustvarjanju moč zaznati navdušenje nad C. Debussyjem, R. Straussom in A. Schoenbergom.
Ključno za oblikovanje skladateljeve izrazite glasbene govorice je pomenilo delo dirigenta in umetniškega vodje v
münchenski komorni operi, kjer se je Orff seznanil z zahtevami glasbenega odra. Tedaj se je posvetil študiju glasbe 16. in 17. stoletja ter občudoval velikega glasbenega dramatika C. Monteverdija, prirejal njegove opere in se zanimal za glasbo njegovih starejših sodobnikov (O. di Lassa, G. Gabrielija). Polagoma je uresničil svoje zamisli o sintezi giba, poezije in glasbe.
Orffovo navdušenje nad renesanso in srednjim vekom ter pojmovanje koncepta glasbe po vzoru grške mousiké, je vodilo k nastanku Carmine Burane.
Orffaa, ki je bil precej podkovan v klasičnih jezikih in vnet poznavalec srednjeveške poezije, je na pesmi iz bavarskega samostana Benedictbeueren leta 1934 opozoril prijatelj.
Skladatelj je v svojih spominih zapisal:
»Fortuna je bila dobra z menoj, ko mi je namenila, da sem slučajno dobil v roke katalog antikvariata iz Würzburga. V njem me je magično pritegnil naslov Carmina Burana.«
Zbirko 254 srednjeveških posvetnih pesmi, ki datirajo od 11., 12. do zgodnjega 13. stoletja, so leta 1803 odkrili v knjižnici benediktinskega samostana Benediktbeuren blizu Münchna.
Leta 1847 je J. A. Schmeller zbirko uredil in objavil ter ji glede na najdišče izbral ime »Carmina Burana«.
Rokopis obsega 254 srednjeveških posvetnih pesmi v latinskem, staronemškem in starofrancoskem jeziku.
Zbrane pesmi so plod dela potujočih pevcev, vagantov in goljardov, ter opevajo naravo, ljubezen in radosti življenja.
24 pesmi, ki jih je v kantato povezal Orff, povezuje tema »kolesa življenja«, ki se neprenehoma obrača in prinaša zdaj srečo, zdaj nesrečo, življenje in smrt.
Kantata se začne in konča z nagovorom boginji Fortuni, vladarici sveta, ki
ustvarja može in žene ter jih uničuje. Kolo življenja se vrti skozi tri dele, ko se moški in ženske srečujejo z naravnimi
radostmi življenja – Naravo (Primo vere in Uf dem Anger), hrano in pijačo (In taberna), in Ljubeznijo (Cour d’amours).
PREMIERA CARMINE BURANE]
Prihaja Carmina Burana, plesna stvaritev koreografa Edwarda Cluga.
Glasbeno-plesni spektakel v izvedbi solistov in ansambla Baleta SNG Maribor, Simfoničnega orkestra SNG Maribor ter Zbora Opere SNG Maribor si boste lahko ogledali v neposrednem prenosu na ? TV SLO 2 jutri, 16. 5. 2021, ob 21. uri.
Ne zamudi,
tvoja frizerka Nives
